Izleti

Pravijo, da če dolgo živiš v raju, se vsled vsega dobrega in lepega oko in duša razvadita in občutek počasi otopi,.... razen če si seveda upokojenec in pohodnik DU Podnart. Mir in hlad stoletnih smrek, planine, ki še vedno dišijo po arniki, ranjaku in plahtici so nas pospremili v krasen ponedeljek. Zmerna hoja, dobra družba in izjemna okolica ti vrnejo zavedanje o pestri naravi in dobrinah, ki nas obkrožajo. Enostaven piknik pri gostoljubnih Mirjam in Miru v Konjski dolini je bil le še pika na i in pravi recept za druženja, ki še pridejo. foto: R.O.

Drage pohodnice in pohodniki! Javorjev vrh je 1482 m visoka gora, ki se nahaja med prostranimi gozdovi Pokljuke, točneje med planino Konjska dolina in planino Jelje. Z vrha se nam odpre lep pogled na pokljuške gozdove in najvišje vrhove Julijskih alp. Na Javorjev vrh gremo v ponedeljek, 22. 6. 2026. Zbor je na običajnem mestu pred KD PODNART ob 8.00 uri. Zaradi omejenih parkirnih mest nad Konjsko dolino, se bomo v avtomobilih porazdelili do največje možnosti. Pohod do vrha in v povratku preko omenjenih planin bo trajal približno uro in pol nenaporne hoje. Priporočam dobro planinsko obutev, pohodne palice, zadosti vode v nahrbtniku in seveda vremenu primerna oblačila. V povratku bomo stopili še do "VAU" razglednika nad Jeljami. Višinska razlika na celi turi je vsega 185 m. V Konjski dolini bomo za zaključek pohodnega dne imeli piknik pri vikendu Mirota Hajdinjaka. Sledi vožnja v Podnart, kjer bomo predvidoma ob 14.00 do 14.30 ure. Strošek pohodnika je vsega 5 EUR, ki ga dobijo vozniki, hrana na pikniku pa bo plačana iz ostanka denarja z izleta v Crikvenico. Zaradi nabave hrane prosiva za prijave do nedelje zvečer na e.mail naslov: rado.obid@siol.net ali GSM 031 725 215 ali helena.primc1@gmail.com ali GSM 031 444 126 Pošiljava vam en lep planinski pozdrav!

S pomočjo prijetne vodičke ge. Irene smo si ogledali znamenitosti v Novi Gorici in Gorici, poslušali težke zgodbe obmejnih Slovencev, sprehodili smo se po Parku Vila Rafut ter pri tem občudovali ogromno vrst dreves in grmovnic ter arhitekturne elemente. Močan vtis je na nas naredila pripoved o zgodovini Frančiškanskega samostana Kostanjevica v Novi Gorici. Pomembno vlogo v tem samostanu je imel pater Stanislav Škrabec (1844-1918), jezikoslovec iz druge polovice 19. stoletja, ki je v samostanu živel in deloval kar 42 let. Po njem se imenuje tudi knjižnica na Kapeli, katero nam je na zanimiv način predstavila vodja knjižnice ga. Mirjam Brecelj. Leta 1998 je bila knjižnica popolnoma preurejena in ima nad 16.500 knjig. Med njimi je za nas najpomembnejša prva slovnica slovenskega jezika avtorja Adama Bohoriča Arcticae horulae (Zimske urice, 1584) z lastnoročnim posvetilom. Zaradi vseh dragocenosti je knjižnica od leta 1952 spomeniško zaščitena. Predstavljena nam je bila tudi grobnica, ki hrani posmrtne ostanke zadnjih članov francoske kraljeve rodbine Burbonov. Ga. Mirjam nam je pojasnila, kako je Kostanjevica postala "Mali St. Denis", saj vsi francoski kralji, razen treh, počivajo v baziliki St. Denis, severno od Pariza. Karel X je torej edini francoski kralj, ki je pokopan zunaj Francije, in edini kralj, ki je pokopan v Sloveniji. Sprehodili smo se tudi po vrtu samostana, kjer zelo lepo uspeva zbirka vrtnic burbonk z omamnimi vonjavami. Na koncu smo si ogledali še Muzej na šverc in muzej Prepustnica. Ob vožnji domov se nam je porodila misel, koliko zanimivih zgodb še skriva Goriško, ki bi jih naša nova prijateljica gospa Irena z veseljem delila z nami. Zato bi na tem mestu izpostavili željo, da nam naš organizator izleta Vojko pripravi nov izlet za nadaljevanje Zgodbe dveh Goric, hkrati pa se mu iskreno zahvaljujemo za organizacijo tega izleta.

Aprilski pohod smo tokrat začeli na morju. Pohodno pot so naši sosedje poimenovali "ljubavna cestica", ki se začne v Crikvenici in vodi do razgledne točke Vidikovac pod Kavranovo stjeno. Še bolj zanimivo pot nam je z zgodovinsko predstavitvijo le te naredila vodička, izedno simpatična ga. Laura. Naužili smo se toplega sonca in morskega zraka ter uživali v odlični družbi z veliko smeha ter se dobre volje vrnili domov.

Na poti smo se smo se ustavili na Ojstri Peči, štrleči skali, ki popolnoma opraviči svoje ime. Razširilo se nam je obzorje – od divje Save, preko strmih pobočij njenega kanjona na širno ravnino z Radovljico na eni in Brezjami na drugi strani do mogočnih vrhov grebena Karavank in Kamniško-Savinjskih Alp. Na Zijavki smo občudovali pogled na cerkev Sv. Trojice in Muzejski hiši Mežnariji, ki bdita nad starim vaškim jedrom, prepletenim z ozkimi ulicami. Izlet smo zaključili z obiskom rodne domačije naše Lenčke, kjer nas je toplo sprejela in pogostila njena mati z domačimi.