Izleti

S pomočjo prijetne vodičke ge. Irene smo si ogledali znamenitosti v Novi Gorici in Gorici, poslušali težke zgodbe obmejnih Slovencev, sprehodili smo se po Parku Vila Rafut ter pri tem občudovali ogromno vrst dreves in grmovnic ter arhitekturne elemente. Močan vtis je na nas naredila pripoved o zgodovini Frančiškanskega samostana Kostanjevica v Novi Gorici. Pomembno vlogo v tem samostanu je imel pater Stanislav Škrabec (1844-1918), jezikoslovec iz druge polovice 19. stoletja, ki je v samostanu živel in deloval kar 42 let. Po njem se imenuje tudi knjižnica na Kapeli, katero nam je na zanimiv način predstavila vodja knjižnice ga. Mirjam Brecelj. Leta 1998 je bila knjižnica popolnoma preurejena in ima nad 16.500 knjig. Med njimi je za nas najpomembnejša prva slovnica slovenskega jezika avtorja Adama Bohoriča Arcticae horulae (Zimske urice, 1584) z lastnoročnim posvetilom. Zaradi vseh dragocenosti je knjižnica od leta 1952 spomeniško zaščitena. Predstavljena nam je bila tudi grobnica, ki hrani posmrtne ostanke zadnjih članov francoske kraljeve rodbine Burbonov. Ga. Mirjam nam je pojasnila, kako je Kostanjevica postala "Mali St. Denis", saj vsi francoski kralji, razen treh, počivajo v baziliki St. Denis, severno od Pariza. Karel X je torej edini francoski kralj, ki je pokopan zunaj Francije, in edini kralj, ki je pokopan v Sloveniji. Sprehodili smo se tudi po vrtu samostana, kjer zelo lepo uspeva zbirka vrtnic burbonk z omamnimi vonjavami. Na koncu smo si ogledali še Muzej na šverc in muzej Prepustnica. Ob vožnji domov se nam je porodila misel, koliko zanimivih zgodb še skriva Goriško, ki bi jih naša nova prijateljica gospa Irena z veseljem delila z nami. Zato bi na tem mestu izpostavili željo, da nam naš organizator izleta Vojko pripravi nov izlet za nadaljevanje Zgodbe dveh Goric, hkrati pa se mu iskreno zahvaljujemo za organizacijo tega izleta.

Aprilski pohod smo tokrat začeli na morju. Pohodno pot so naši sosedje poimenovali "ljubavna cestica", ki se začne v Crikvenici in vodi do razgledne točke Vidikovac pod Kavranovo stjeno. Še bolj zanimivo pot nam je z zgodovinsko predstavitvijo le te naredila vodička, izedno simpatična ga. Laura. Naužili smo se toplega sonca in morskega zraka ter uživali v odlični družbi z veliko smeha ter se dobre volje vrnili domov.

Na poti smo se smo se ustavili na Ojstri Peči, štrleči skali, ki popolnoma opraviči svoje ime. Razširilo se nam je obzorje – od divje Save, preko strmih pobočij njenega kanjona na širno ravnino z Radovljico na eni in Brezjami na drugi strani do mogočnih vrhov grebena Karavank in Kamniško-Savinjskih Alp. Na Zijavki smo občudovali pogled na cerkev Sv. Trojice in Muzejski hiši Mežnariji, ki bdita nad starim vaškim jedrom, prepletenim z ozkimi ulicami. Izlet smo zaključili z obiskom rodne domačije naše Lenčke, kjer nas je toplo sprejela in pogostila njena mati z domačimi.